Zgodovina

Začetki

Rinaldo Piaggio

je v Genovi l.1884 ustanovil podjetje Piaggio. Bil je izjemno podjeten 20-letni mladenič. V začetku se ukvarjal z luksuzno ladijsko opremo, do konca stoletja pa je že izdeloval sestavne dele za železniške vagone, motorje in dele za tovorna vozila.

1914-1918

I. svetovna vojna

Na vihro I.svetovne vojne je bil dobro pripravljen in proizvodnjo hitro preusmeril v izdelavo avionov in hidroplanov. 1917 je zgradil tovarno v bližini Pize, čez štiri leta pa še gospodarsko poslopje v Pontederi, kjer so v začetku izdelovali propelerje in motorne dele za letala, čez mnogo let, po II.svetovni vojni pa je njegov sin Enrico v isti tovarni pričel z izdelavo prve Vespe. Piaggio-va tovarna je izdelovala izvrstna vojaška letala P108, ki so bila opremljena s štirimi motorji s 1500KM. Med vojnama je tovarna izdelovala tudi potniška letala.

1943

Enrico Piaggio

Obe tovarni, v Pizi in Pontederi sta bili avgusta 1943 minirani s strani umikajoče se nemške armade, kasneje ob zavezniškem bombardiranju pa zravnani z zemljo. Po vojni se je Enrico obrnil na zaveznike ki so s strani nemške armade zaplenjene stroje uspeli vrniti iz Nemčije in Biella v severni Italiji. Pričel se je proces obnove in Rinaldov sin Enrico je prevzel težko nalogo.

``Paperino``

Povojno obdobje

Ob koncu II.svetovne vojne je bila celotna italijanska industrija, ki se je v najhujših časih večinoma preusmerila v podporo vojaškim potrebam, močno zdesetkana. Ekonomsko je bila država na tleh. Infrastruktura je bila uničena, ceste večinoma neuporabne, kar seveda ni bila popotnica za razvoj avtomobilske industrije. Enrico se je odločil, da opusti področje aeronavtike in energijo preusmeri v skladu s potrebami po sodobnem, času primernem prevoznem sredstvu za množice. Idejno se oprl na predvojni model skuterja Cushman, ki so jih za ameriške padalske sile izdelovali v Nebraski. V severni Italiji jih je bilo veliko, saj so jih marinci uporabljali za uničevanje cest in mostov v sovražnikovem zaledju. Leta 1944 sta osnutek prve Vespe pripravila inženirja Renzo Spolti in Vittorio Casini. Imela je kontrolne ročice, prisilno zračno hlajenje, majhna kolesa in udoben visok sredinski del. Nosila je oznako MP5 (Moto Piaggio no.5), prijel pa se je vzdevek ``Paperino`` (Disneyev Racman).

MP6

Corrado D'Ascani

Enrico Piaggio je bil nezadovoljen z MP5, še posebej mu ni bil všeč visok centralni del. Za preoblikovanje je najel letalskega inženirja Corrada D'Ascanija, katerega so poprej kontaktirali že pri Innocentiju, a za projektiranje motornih koles ni bil navdušen, saj jih je smatral za umazane in nezanesljive. Zato je pri svojem prototipu MP6 motor takoj prestavil bočno ob zadnje kolo in se s tem izognil mastni in umazani verigi. Vpeljal je tudi enostransko prednje vpetje, s tem pa zamenljiva platišča in rezervno kolo. Izognil se je sredinskega dela, zato je bilo sedanje na motor mnogo lažje. Prototip MP6 je ohranil prednji blatnik in zaje ščitno masko.

VESPA

Ko je Enrico videl ta prototip je vzkliknil: “Sembra una vespa!” in novo ime je bilo rojeno. 23.aprila 1946 je nov motor Enrico Piaggio registriral na patentnem uradu Ministrstva za gospodarstvo v Firencah.
Patent ki je izhajal iz osnovne oblike je dopuščal številne modifikacije, ki so sledile v naslednjih desetletjih. V osnovi so bila platišča 8 inčna (200mm), pokrov rezervoarja pod sedežem, kar je prihranilo strošek dodatne ključavnice, prednja maska pa je kasneje dobila konkavno obliko in predal. Motor s prostornino 98ccm3 je bil dvotakten, prenos na zadnje kolo pa je bil preko 3 stopenjskega menjalnika. Menjalna ročka je bila z menjalnikom povezana preko sistema kovinskih palic. Na vztrajnik, ki služi kot magnet za generiranje elektrike so s pričetkom redne prodaje pričvrstili tudi vetrnico, ki je potiskala zrak na cilinder motorja in skrbela za hlajenje, s tem pa so izginile tudi reže na bokih prototipa MP6. Takšno rešitev imajo tudi sodobne zračno hlajene Vespe danes. Ime Vespa (brencelj) je dobro ponazarjalo zvok dvotaktnega motorja pod visokimi obrati.
Uradna predstavitev prve Vespa je bila Aprila 1946 v Rimskem Golf klubu. Istočasno je bila predstavljena na naslovnici revije La Moto. Sprejeta je bila z zanimanjem pa tudi s skepso. Prvih 50 jih je bilo narejenih v tovarni Pontedera.

 

Preko trgovske mreže Lancia je bilo v prvem letu prodano 2484 Vesp, v naslednjem pa od 2665-te do 18.079-te. Motor je pri 4500 o/m razvijal moč 4,5KM. Cena osnovnega modela je bila 55.000 lir, verzija deluxe pa je imela ceno 66.000 lir. Imela je majhno porabo 3l/100km.

Model 98 je bila prva serijska Vespa. V bogato zgodovino se je vpisala z veliko začetnico.

Motor: 1 cilinder, dvotaktni 98ccm
Vrtina: 50mm
Gib: 50 mm
Hitrost: 60 km/h
Vzmetenje: elastika spredaj, zadaj gumijasta vzmet
Zavore: boben
Kolesa: 8″